reka
vodne

Rastlinstvo ob Kamniški Bistrici je zaradi velikih regulacijskih posegov v strugo vodotoka močno spremenjeno. Ob vodotoku so se naselile invazivne tujerodne pionirske vrste, ki naseljujejo od posegov poškodovane brežine in počasi izpodrivajo avtohtono vegetacijo.

Obrečni, močvirni in poplavni gozdovi so med vsemi našimi gozdnimi tipi najbolj izpostavljeni vdoru in širjenju invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Na območju ob Kamniški Bistrici lahko med zelmi opazimo številne invazivne vrste. Med drugimi tukaj najdemo:
• severnoameriške nebine iz skupine virginijske nebine (Aster novi-belgii agg.),
• enoletno suholetnico (Erigeron annuus),
• navadno robinijo (Robinia pseudacacia),
• orjaško in kanadsko zlato rozgo (Solidago gigantea, S. canadensis),
• japonski dresnik (Fallopia japonica),
• žlezavo nedotiko (Impatiens noli-tangere),
• navadno barvilnico (Phytolacca americana).

Predvsem žlezava nedotika, kanadska zlata rozga in japonski dresnik predstavljajo vsako leto večji problem, saj so zelo agresivne in izredno hitro izpodrivajo naravno obvodno zarast vrbe in jelše, s tem pa živalskim vrstam spreminjajo ekološke pogoje, hkrati pa vplivajo na izgled celotne reke. Najbolj so konkurenčne na površinah, ki so bile kakorkoli poškodovane ob posegih v brežine, hkrati s posegi pa ustrezna sanacijska dela niso bila izvedena. V takih primerih naravna zarast, ki jo tvorijo združbe vrbe in jelše, skoraj nima možnosti razvoja, saj jo intenzivno rastoča nedotika ali japonski dresnik z lahkoto prerasteta.

Med tujerodnimi vrstami na območju S od Domžal je razširjena tudi grmovnica kalinolistni pokalec (Physocarpus opulifolius). Spoznamo ga po rdeči skorji, ki se lušči v vzdolžnih trakovih, listih, ki so podobni brogoviti ali ribezu, po belih socvetjih pomladi in v zgodnjem poletju ter po značilnih plodovih jeseni in pozimi.

Kalinolistni pokalec (Physocarpus opulifolius) je grm, ki spada v družino rožnic (Rosaceae) in izvira iz vzhodnega dela Severne Amerike. Razmnožuje se lahko vegetativno (nespolno), npr. s potaknjenci, kar je verjetno tudi ena izmed prednosti, zakaj je tako uspešen pri svojem širjenju. Najboljše uspeva na kislih, humusno bogatih tleh. Slovenski prevod imena ni najbolj posrečen, saj bi bil boljši prevod za vrstno ime opulifolius brogovitolistni. Listi pokalca so podobni listom brogovite (Viburnum opulus), s katero ga lahko na prvi pogled zamenjamo (obe rastlini imata tri - do petkrpe liste). Zamenjamo ju lahko tudi v času cvetenja, če ne poznamo socvetij obeh rastlin (od daleč so si tudi socvetja podobna), obe pa rasteta tudi na podobnih rastiščih. Jeseni, ko dozorijo plodovi, nam bo postalo jasno, da gre za popolnoma drugo rastlino, saj ima brogovita omesenele jagodaste, v zrelosti rdeče plodove, med tem ko ima pokalec svetle mehurjasto napihnjene plodove (mešičke), ki jeseni nekoliko potemnijo.

V drevesnem sloju pa je na območju

  • tujerodne rastline
  • tujerodne rastline
  • tujerodne rastline
  • tujerodne rastline
  • tujerodne rastline
  • tujerodne rastline
  • tujerodne rastline
  • tujerodne rastline
  • tujerodne rastline

Število obiskov
Website counter
zelena os
zelena os
zelena os
zelena os
zelena os
Pišite nam na naslov: info@zelena-os.si
Občina Domžale, Ljubljanska 69
1230 Domžale
zelena os
zelena os
© ICRO oktober 2013; Oblikovanje in izvedba:
Profont Tatjana Fugger s.p. Zadja posodobitev marec 2015
zelena os
Pridruži se nam na:
zelena os