Čeprav je Kamniška Bistrica glede na naravno stanje precej spremenjena, je s pozornim očesom mogoče opazovati marsikatero zanimivost, žival ali rastlino. Predvsem v bolj naravnih odsekih vodotoka, kjer sta oblika in razgibanost struge in obrežja še dokaj ohranjeni, ter v odsekih vodotoka z manj onesnaženo vodo in z ohranjenimi obsežnimi obvodnimi površinami, je živalski svet še posebej pester. Kamniška Bistrica s pritoki nudi življenjski prostor ribam, ki se dobro počutijo v dobro prezračenih in hitro tekočih vodah. To je salmonidna voda. Izraz "salmoniden" izhaja iz latinskega imena za potočno postrv (Salmo trutta m. fario). Ribe, ki živijo v salmonidnih vodah, so: potočna postrv, lipan, šarenka in sulec. Slednjega v Kamniški Bistrici ni. Potočna postrv in lipan sta avtohtoni ribi v Kamniški Bistrici in Rači. Šarenka ima svojo prvotno domovino v Kaliforniji, k nam je bila prinesena že leta 1880. V zgornjem toku Kamniške Bistrice se je obdržala tudi druga tujerodna vrsta potočna zlatovščica, prinesena iz Kanade. Ribe so ogrožene predvsem zaradi onesnaževanja in regulacije vodotokov. Z regulacijo vodotokov izginjajo habitati, ki so pomembni za razvoj rib. Predpogoj za obstoj vrste je namreč življenjski prostor za vse stopnje razvoja ribe, to pa so tolmuni, skrivališča ob brežinah, čisti pritoki za drstišča… Potočno postrv, ki je tipičen predstavnik Kamniške Bistrice, pa poleg omenjenega močno ogrožajo posegi v vodotok, zaradi katerih voda celo presahne oziroma je zaradi njih vodostaj poleti tako nizek, da se voda v strugi preveč segreje (prekomerni odvzemi vode ali proda iz struge). Najustreznejši varstveni ukrep za ogrožene vrste ribe je zavarovanje dela reke, kjer lahko nemoteno živijo odrasle živali, ter zavarovanje drstišč. Kjer zavarovanje biotopa ni mogoče, je potrebno intenzivno vlaganje umetno vzrejenih rib.

Rdeči Seznam: E – endangered (ogrožen); V - vulnerable (ranljiv)