Kamniška Bistrica, levi pritok reke Save, izvira na južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp kot kraški izvir na nadmorski višini 580 m. Najprej teče po ozki gorski dolini, ki se med Godičem in Kamnikom nekoliko razširi in tvori rečne terase. Južno od Kamnika reka teče po širokem polju, ki ga je nasula v geološki zgodovini. Preko apnenčaste prodnate ravnine se pretaka v rahlo nakazanem vršaju brez velikih zavojev in se pri Dolu izliva v Savo. Vodotok je dolg nekaj manj kot 33 km. Vodozbirno območje obsega 539 km2 in je izredno razgibano, saj obsega tako visokogorski svet kot tudi ravninska območja. Hidrografsko mrežo povodja (vodozbirno območje) poleg Kamniške Bistrice tvorijo tudi njeni pritoki. Važnejši levi pritoki so Črna, Nevljica in Rača, važnejši desni pa Bistričica in Pšata.

Reka ima dežno-snežni odtočni režim, kar pomeni, da ima največ vode jeseni (novembra) in pozno spomladi (maja), najmanj vode pa poleti (avgusta) in pozimi (februarja). Kljub temu, da dober kos poti teče po ravnini, ima vzdolž svojega celotnega teka hudourniški značaj. To pomeni, da ima zelo veliko razliko med nizkimi in visokimi pretoki, ki znaša približno 1:300 v Kamniku (Q100 = 282,00 m3/s, sQs= 8,57 m3/s, nQn= 0,92 m3/s v letu 1995) in 1:200 na izlivu v Savo (Q100 = 427,00 m3/s, sQs= 20,90 m3/s, nQn= 1,95 m3/s v letu 1995).

Sorazmerno velika vodnatost in velik padec dna kar kličeta po izrabi vodne energije. Tako so se že v preteklih stoletjih začenjali ob strugi Kamniške Bistrice pojavljati prvi mlini, žage in kasneje male hidroelektrarne (mHE), kar je botrovalo velikemu razmahu industrije na tem območju.

Ob razvijajoči se industriji in obrti se je širila tudi pozidava, in sicer pretežno ob industrijskih objektih na mlinščicah in ob sami Kamniški Bistrici. Ker so bili tako industrijski kot tudi drugi objekti pogosto izpostavljeni poplavam Kamniške Bistrice, so se vzporedno z gradnjo objektov za izkoriščanje vodne energije začeli graditi tudi objekti in regulacije struge Kamniške Bistrice z namenom, da bi se kar najbolje zaščitili pred visokimi vodami.

Rezultat intenzivnega izkoriščanja vodne energije in varstva pred poplavami je današnja struga Kamniške Bistrice. V splošnem padec struge določajo jezovi, ki so v prvi fazi služili zgolj zagotavljanju potrebnega padca za izrabo vodne energije, pozneje pa so privzeli tudi vlogo objektov za stabilizacijo nivelete struge. Med važnejšimi so: jez pri Kalcitu, jez v Stahovici, jez nad Smodnišnico, jez pri Komunali, Titanov jez, Stolov jez, jez v Volčjem Potoku, Homški jez, jez v Radomljah, Jubov jez I in Jubov jez II. Ob jezovih je bil zgrajen cel niz mlinščic, od katerih nekatere danes še delujejo, druge pa so opuščene.

Zaradi varstva pred poplavami, ki dostikrat ni bilo sistematično vodeno in načrtovano, je danes praktično celotna struga Kamniške Bistrice bolj ali manj regulirana. Ob tem je potrebno ugotoviti, da je stopnja varnosti pred poplavami od odseka do odseka različna in v veliki meri odraža trenutne lokalne finančne možnosti.

Poleg regulacij struge je bila ena izmed oblik varstva pred poplavami tudi odvzemanje naplavin. K sreči zaradi velikega števila prečnih objektov, ki stabilizirajo niveleto, odvzem proda, peska in mivke, ni imel škodljivega vpliva na vodni režim Kamniške Bistrice. Danes na celotni strugi obstoja le en večji prodni žep pod Stranjami, kjer izvajalec vodnogospodarske javne službe odvzema le tiste viške naplavin, ki bi lahko negativno vplivale na prevodnost struge.

Današnja struga Kamniške Bistrice je vse od Stahovice regulirana, delno kot rezultat izkoriščanja vodne energije, delno pa kot posledica varstva pred poplavami, saj se je urbanizacija v preteklosti pri gradnji potrebnih proizvodnih, infrastrukturnih in stanovanjskih območij usmerila na cenejša poplavna zemljišča. Posledica je močno zožena struga s slabšo kapaciteto prevajanja visokih voda, saj je oropana vseh naravnih razlivnih površin. Ker so se posledično visoke vode koncentrirale tako časovno kot količinsko, so se v zadnjih desetletjih pojavljale zahteve po novih in bolj prevodnih regulacijah, ki pa so hudourniški značaj vodotoka še povečevale, hkrati pa slabšale poplavno varnost dolvodnih območij.

Zaradi zasedenih razlivnih prostorov ob strugi Kamniške Bistrice ni več možno zmanjševati visokovodnih valov po naravni poti. Študije, ki so bile izdelane so pokazale, da tudi z izgradnjo umetnih zadrževalnikov visokih voda ni možno doseči ustreznega zmanjšanja visokih voda Kamniške Bistrice, oziroma so stroški in rezultati zmanjšanja visokovodnih valov nesorazmerni veliki. Glede na to dejstvo je edini način varovanja pred poplavami dograditi in povezati v celovit sistem že izvedene regulacije na posameznih odsekih, le-te pa kar najbolj sonaravno urediti, oziroma na odsekih, ki to dovoljujejo, razširiti strugo in urediti večje površine za razlivanje visokih voda.