reka
mlinščice

Prvi zapiski o mlinih ob Kamniški Bistrici so znani že iz začetka 15. stoletja. Sicer pa o starosti mlinščic lahko le ugibamo. Z gotovostjo lahko le trdimo, da v Sloveniji ni vodotoka, ki bi se po številu in dolžini mlinščic lahko meril s Kamniško Bistrico. Po nekaterih virih naj bi se ob Kamniški Bistrici v preteklih stoletjih zgradilo preko 200 km mlinščic in najrazličnejših dovodno-odvodnih kanalov. Mlinščice so se namreč skozi zgodovino gradile, se opuščale in spreminjale svoj potek glede na trenutne potrebe.

Komaj 33 kilometrov dolga reka, ki ima danes delujočih približno 60 kilometrov mlinščic in razbremenilnih kanalov, predstavlja neverjeten sistem umetnih kanalov in edinstven spomenik tehniške dediščine, ki mu v Sloveniji ni primerjave, niti nam ni znana podobna gradnja v sosednjih državah. Hkrati pa po obsegu potrebnih del in potrebne organizacije vzdrževanja mlinščic predstavlja edinstven projekt, ki mu v času fevdalizma na Slovenskem težko najdemo primerjavo.

Šele ko pomislimo na tedanja pomanjkljiva znanja v znanosti in tehniki, nam postane jasno, koliko truda so si naložili graditelji. Potrebno je bilo strasirati vse omenjene mlinščice in vsem porabnikom zagotoviti ustrezne vodne padce, saj bi sicer tedanji investitorji takoj propadli. Vedeti je namreč treba, da so mlinščice kopali ročno brez ustrezne mehanizacije. Mlinščice Kamniške Bistrice so torej nadvse pomembna dediščina, ki je ne smemo zanemarjati.

Na mlinščicah ob Kamniški Bistrici je bilo v Katastru vodnih moči za Kamniško Bistrico iz leta 1913 registrirnih 84 naprav, ki so izkoriščale vodno moč. Kataster se je v kraljevini Avstrijskega cesarstva vodil na Hidrografskem centralnem uradu pri Kraljevsko-cesarskem ministrstvu za javna dela. V katastru je opis povodja, podatek o vodni moči, o tem, koliko se je da izkoristiti in koliko je dejansko izkoriščene in kje, vse skupaj pa je podkrepljeno z detajlnimi opisi vodnih moči po posameznih odsekih in objektih, vključno z detajlnimi grafičnimi prikazi. Vsak od gospodarskih objektov ob mlinščicah je namreč imel svoje vodne pravice. Lastniki objektov so bili tako lastniki vodnih padcev, ki so bili pogosto jedro sporov. Sicer pa so se lastniki združevali v okviru vodnih zadrug, saj so v okviru teh skupnosti lahko reševali kočljive probleme vodnih pravic in dolžnosti, predvsem pa organizirali zahtevna vzdrževalna dela na vodnogospodarskih objektih, kakršni so jezovi, zapornice in sami kanali.

Iz seznama vodnih moči je moč razbrati neverjetno množico različnih naprav in dejavnosti, ki so izkoriščale vodno moč in jo spreminjale v delovno ali kasneje v električno energijo. To so mlini za mletje žita, barve in cementa ter za drobljenje peska, najrazličnejše žage, kovačnice, opekarne in številne elektrarne, ki so dajale energijo za pogon strojev razvijajoče se industrije.


Število obiskov
Website counter
zelena os
zelena os
zelena os
zelena os
zelena os
Pišite nam na naslov: info@zelena-os.si
Občina Domžale, Ljubljanska 69
1230 Domžale
zelena os
zelena os
© ICRO oktober 2013; Oblikovanje in izvedba:
Profont Tatjana Fugger s.p. Zadja posodobitev marec 2015
zelena os
Pridruži se nam na:
zelena os