Značilnost Kamniške Bistrice so številne mlinščice ali "žajspohi," kot jim pravijo domačini v okolici Kamnika. Zaradi ugodnega padca reke so mlinščice v preteklih stoletjih dobesedno prepletle nižinski del pokrajine ob Kamniški Bistrici. Ker je Kamniška Bistrica največji slovenski hudournik, ki je od nekdaj poplavljal dolvodna nižinska območja, so bile verjetno prve mlinščice izkopane kot odvodni kanali visokih voda. Kasneje pa so na njih nastali prvi mlini, žage, fužine in kasneje elektrarne.

Mlinščice so za območje nedvomno pomenile začetek ekonomskega razvoja in osnovo za razvoj industrije na Kamniško-Domžalsko-Dolskem območju, saj so prav na lokacijah nekdanjih manjših gospodarskih objektov na mlinščicah in manjših pritokih Kamniške Bistrice nastali prvi pomembni industrijski obrati. Zato imajo mlinščice za identiteto regije nedvomno zelo velik pomen.

Zgodba o mlinih in mlinščicah, žagah, elektrarnah, mostovih in jezovih je pravzaprav zgodba o industrializaciji Kamniško-Domžalsko-Dolskega območja, ki bi ob ustrezni predstavitvi lahko predstavljala rdečo nit in morda bodočo turistično privlačnost območja, ki bo zanimiva tudi širšemu krogu obiskovalcev. »Pot mlinov in mlinščic« naj bi bila namenjena celostni predstavitvi delovanja naravnega vodnega sistema in celotnega sistema umetnega uravnavanja vodnega režima s sistemom mlinščic skupaj z vodosilnimi napravami (žagami, mlini, elektrarnami itd.), kar vse skupaj predstavlja pomembno tehnično dediščino regije.

Kamniško Bistrico je torej treba gledati kot zeleno potezo z elementi tehnične dediščine, ki jih lahko nadgrajujemo tako s spremljajočimi programi in dogajanji. Že sami ogledi industrijske arhitekture domžalskih, kamniških in dolskih tovarn utegnejo biti svojevrstna zanimivost za obiskovalce. In prav gotovo bi se v marsikateri tovarni našel kos opreme ali orodja, ki bi sodil v takšen "muzej".