Prodišča niso le s prodom prekrit del brega ali obale, so življenjski prostor številnih pionirskih rastlinskih vrst, življenjski prostor ptic in drugih živali ter drstišča rib. So pa tudi prostor, kjer lahko proučujemo kamnine, ki jih z vodnim tokom nosi reka iz gorvodnih predelov porečja. Ostrorobi grušč, ki se kruši s strmih skalnih sten, zajamejo vode in ga kotalijo po dnu, kjer se med seboj drgnejo, obrusijo in zaoblijo. Tako nastanejo prodniki različnih velikosti in oblik. Na prodiščih pod Homškim hribom lahko najdemo prodnike iz najrazličnejših sedimentnih kamnin, v manjšem deležu pa tudi iz magmatskih. Gorski del povodja, to so Kamniške planine in Savinjske Alpe, je večinoma zgrajen iz triasnih in delno jurskih pretežno karbonatnih kamenin (apnenca in dolomita). Predalpsko hribovje je pretežno zgrajeno iz peščenjakov, konglomerata, laporja in glinastih skrilavcev iz obdobja triasa, južno od Tuhinjske doline pa tudi iz permkarbonskih kremenovih peščenjakov. Območje Kamniškega vrha in spodnjega dela doline Kamniške Bistrice je zgrajeno iz kremenovega keratofirja in porfirja iz obdobja jure. V dolini Črne pa je še manjše območje z diabazom in nizko metamorfiziranim tufnim skrilavcem ter peščenjakom. Najbolj pogosti so prodniki iz apnenca in dolomita, sledijo različni peščenjaki, manj pa je keratofirja in porfirja.
Mehanske sedimentne kamnine
Mehanske sedimentne (klastične) kamnine so posledica združevanja razpadlih drobcev različnih kamnin, ki so nastali s preperevanjem, transportom in odlaganjem delcev starejših kamnin. Odloženi delci se zaradi lastne teže zgoste, cementno vezivo pa zapolni prostore med delci in jih poveže. Iz gline in mulja so nastali glinavec, laporovec in muljevec, iz peska je nastal peščenjak, iz proda konglomerat in iz grušča breča. Pogosta sestavina mehanskih sedimentnih kamnin je kremenjak, pa tudi minerali kot so ortoklaz, amfibol, glinasti minerali ter bolj redko delci magmatskih in metamorfnih kamnin.
Karbonate sedimentne kamnine
Karbonatne sedimentne kamnine nastajajo z odlaganjem organskih snovi ali kemijskih oborin (evaporitov). Sediment se zaradi lastne teže zgosti, cementno vezivo pa zapolni prostore med delci in jih poveže v kompaktno kamnino. Karbonatne biokemične sedimentne kamnine tega območja sta apnenec in dolomit. Barvo jima dajejo mineralne, kemične in organske primesi.
APNENEC je sestavljen iz minerala kalcita (CaC03). Najpogosteje nastaja v morjih in oceanih iz drobcev lupin in skeletov morskih živali, ki jih v trdno kamnino povezuje iz vode kemično izločeno kalcitno vezivo. V njem se nahajajo okamneli ostanki nekdanjih živih bitij (fosili). Čisti apnenci so bele ali skoraj bele barve. Zaradi nečistoč, kot so ilovica, pesek, organski ostanki, železov oksid in drugih snovi, so lahko apnenci tudi obarvani, še posebej na preperelih površinah.
Piroklastične sedimentne kamnine
Piroklastične kamnine niso prave sedimentne kamnine, saj jih njihov izvor postavlja v magmatsko skupino. Po značilnostih sedimentnih kamnin pa poteka način nastanka končne kamnine. Te kamnine so iz ognjenika izbruhani materiali, kot sta pepel in pesek, ki se s časom posedeta in sprimeta v trdno celoto. Takšne kamnine so tufi.
TUF je sprijeta sedimentna kamnina, ki v procesih strjevanja pod velikim pritiskom nastane iz zelo majhnih delcev (pod 2 mm) piroklastičnega materiala.
Magmatske in metamorfne kamnine
Magmatske kamnine so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje s počasnim strjevanjem globoko pod površjem Zemlje (globočnine, npr. granit, ki ga v povodju Kamniške Bistrice ni) in tiste, ki so se z ohlajanjem magme strdile pri prodiranju na površje (predornine ali vulkanske kamnine, npr. keratofir, porfir, diabaz).
Metamorfne kamnine nastajajo iz vseh omenjenih vrst kamnin, pa tudi iz starih metamorfnih kamnin pod vplivom temperature in tlaka, ki se razlikujeta od tistih, pri katerih so nastale izvirne kamnine. Temperatura in tlak morata biti dovolj velika, da pride do pretvorbe izvirnih mineralov v druge minerale ali pretvorbe ene kristalne strukture minerala v drugo kristalno strukturo (prekristalizacija). Primeri hidrotermalno spremenjenih metamorfnih kamnin v povodju Kamniške Bistrice so nizko metamorfizirani tufni skrilavci ter peščenjaki, med njimi illitni skrilavci. Iz njih so v rudniku v Črni pri Kamniku pridobivali koalin (komercialno ime za glineni mineral illit). Za zbiralce so zanimive predvsem žile, ki sekajo illitne skrilavce, saj so zapolnjene z žilami mineralov kremena, albita in epidota.
KREMENOV KERATOFIR je predornina, nastala iz silikatne taline. Tako kot drugi keratofirji oziroma predorninske ali žilne kamnine z vtrošniki glinencev, med katerimi prevladuje albit in vsebuje tudi svetle minerale kremena.
Tujki naravnega izvora
Na prodišču se pogosto najdejo tudi prodniki iz drugih kamnin, ki v naravi običajno na tem mestu niso običajne. Takšen je na primer pohorski granit ali tonalit ter nekatere druge kamne, ki se uporabljajo v gradbeništvu, saj so te kamnine v reko verjetno prišle kot gradbeni odpadki.
Na prodišču se med ostalimi kamninami najdejo tudi prodniki iz materialov antropogenega izvora, ki so v reko najverjetneje prišli z gradbenimi in drugimi odpadki . To so asfalt, žlindra, opeka in keramika.
